A Travellerspoint blog

7. dan

Kabale-Kassassa

DSCF2498.jpg
Jutranja Angel

Petek je bil namenjen odpravi v bližnje hribe, dogovorjeni smo bili za obisk pri Blesidi, ki plete posode za Along Side Africo, in v šoli Greame Nash, katere direktor je Wilberforce. Oboje je na poti do Bwindi Impenetrable Parka, kjer prebivajo gorile. Najeli smo 4x4 kombi z voznikom Denisom in se z zamudo, kot ponavadi, odpravili na pot malo čez 9. Wilberforce je zjutraj uspel dobiti še eno vrečo suhega trsja, ki ga bomo porabili za zid, kmalu po odhodu iz mesta pa smo opazili polje, polno požetega suhega ločja. Fantje so na hitro nabrali nekaj naročij, nazaj grede jih bomo pobrali, razsekali s pangami in poskusili zmešati z glino. Nimamo najboljšega občutka glede tega sistema, ampak poskusiti je treba vse.

DSCF2507.jpg
Aleš, nabiralec trsja

DSCF2504.jpg
Wilberforce, nasmejani nabiralec trsja

Kmalu smo se znašli na prašni vijugasti poti. V dolini so se razkrivala ročno obdelana polja, okoli nas pa oblak rdečega prahu. Ustavili smo se v manjši vasi, pri Blesidi. Razlika med mestom in vasjo je očitna. Ljudje na vasi so bolj nezaupljivi, otroci plašni, mi pa denarnice na dveh nogah. Vedo, da obisk belcev pomeni zaslužek in kaj več od tega jih niti ne zanima. Kljub nezaupljivim pogledom smo bili oblegani med ogledom delavnice (majhna izba iz blata in vejevja s slabo osvetlitvijo). Nakupili smo nekaj reči, to je skoraj obvezno, saj so nas sprejeli v svoj dom. Če pomislim, kje vse smo že bili v zadnjih dneh - v Sloveniji ne obiščem toliko domov v celem letu.

DSCF2518.jpg
Pogled v rodovitno dolino

DSCF2519.jpg
Obedlovalci polj

Pred odhodom smo Wilberforca prosili še, da je otrokom razdelil nekaj svinčnikov, ki smo jih sicer nesli v šolo. V trenutku se je število otrok s stegnjenimi rokami podvojilo. Nikoli ne veš, ali si naredil neumnost ali veselje ... A pri vseh, ki jih tu srečujemo, si včasih ne moremo pomagati.

DSCF2535.jpg
Svinčniki so dobrina

DSCF2536.jpg
Življenje na vasi

Pot v prašno goro se je nadaljevala, kmalu smo se znašli v novi vasici, kjer so nas pričakovali otroci. Kljub temu, da so že počitnice, so prišli v šolo, da bi nas pozdravili. Sprejem, ki smo ga doživeli, nas je pustil brez besed. Otroci v zakrpanih uniformah so nam zapeli in zaplesali dobrodošlico na žgočem soncu. Nato smo spoznali osebje in kmalu smo sedeli v blatni kočici, kjer so nam kljub revščini postregli s čajem, mlekom in kruhom. Omizje smo delili z župnikom iz sosednje cerkve in predsednikom sveta staršev/glavnim tesarjem, ki ima 3 žene. Sledil je ogled šole - dooolga stavba iz blata in vejevja, ki so jo starši sami postavili za svoje otroke. Mešani občutki so nas prevevali, ko smo vstopali v temne in zatohle prostore brez zračenja - spoštovanje in veselje nad trudom, ki ga skupnost vlaga v to, da imajo otroci šolo, se tepe z žalostjo ob učilnicah, kjer prejemajo pomanjkljivo znanje. Uganda je resnično dežela nasprotij. To šolo obiskujejo tudi otroci iz plemena Batwa (pigmejski otroci), ki živijo 15 ali 20 km naprej na majhnem kosu zemlje, nedostopnem za avtomobile, v hudi revščini. Verjetno si ne moremo predstavljati, kaj pomeni takšna šola, za njih.

270_DSCF2543.jpg
Šolarji

DSCF2548.jpg
Sprejem

270_DSCF2568.jpg
Učilnica

DSCF2578.jpg
Tabla

20160902_113643.jpg
Kuhinja

Čez nasad banan smo odpešačili do naslednje drobne parcele, kjer nameravajo zgraditi še en del šole. Kos zemlje na strmem pobočju, ki ga ročno odkopavajo. Teren je povsem peščen in se poda pod vsakim dotikom. Načini, na katere se lotevajo gradnje, so veliko bolj težavni, kot bi bilo potrebno.

DSCF2594.jpg
Sipek teren

DSCF2608.jpg
Kosilo

Ko smo že skoraj mislili, da je čas za odhod, so nas še 1x povabili v "sprejemnico" in nam postregli z obilnim kosilom. Iz vljudnosti in hvaležnosti smo jedli z našimi gostitelji. Predvsem nas je zanimalo, kaj bodo jedli otroci. Še dobro, da so na ognju stali 3 veliki lonci, ... Odhod - zopet pospremljen s petjem in plesom. Spodaj ob cesti smo srečali še nekaj žensk, ki pletejo volnene izdelke in Aleš si je z nasmehom prislužil pravkar končan šal. Prijaznost in toplina s katero so nas sprejeli v tej skupnosti, nas je zelo presenetila in zagotovo si je nismo zaslužili.

20160902_124827.jpg
Slovo

V mesto smo se vrnili že okoli 3h popodne, veliko prej, kot smo načrtovali a veliko bolj utrujeni. Še dobro, da gremo jutri na jezero.
Popoldne smo z glino prepojili še preostalo travo in trsje, ki smo ga nabrali med potjo, ga zavili v polivinil in pustili, da se kuha do nedelje.

90_20160902_163452.jpg
Trgovina z gradbenim materialom

270_DSCF2637.jpg
Trsje vs. dve pangi

Ekstra pekoč curry za večerjo, pivo, spat.

Lawrance Titterton, Katja Martinčič, Primož Pavšič, Anja Planišček in Aleš Cvelbar

Donacije za projekt in sponzorstvo otrok se zbira na spodnjih dveh naslovih:
http://uk.virginmoneygiving.com/charity-web/charity/displayCharityCampaignPage.action?campaignId=2939&charityId=1011214
http://www.alongsideafrica.org/project/give-a-child-a-chance-in-a-few-easy-steps/
Hvala!

Posted by g.alezek 12:06 Archived in Uganda Tagged africa alongside amasiko

Email this entryFacebookStumbleUpon

Table of contents

Be the first to comment on this entry.

This blog requires you to be a logged in member of Travellerspoint to place comments.

Login