16. dan

Dopust po Muhavuri. Nič ne bomo napisali. Gremo spat.

Aja, ne, nekaj smo pa le storili. Šli smo en krog po mestu, prečkali (dobesedno) nedeljsko mašo pod šotori na stadionu, ki je trajala približno že 4 dni, našli prevoz za na safari in zvečer - zvečer smo šli v klub! Sicer bi bilo bolje, če bi šli naravnost pod komarnik ampak ko se fantje odločijo, da je treba preverit lokalno ponudbo, jih nič ne ustavi. Večerni pred-safari se je začel v Backpackersu, kjer smo se dobili z našo voznico Lilian in se dogovorili za naslednje 3 dni, ki jih bomo preždeli v njenem avtu. Potem smo šli jest v lokalno menzo, kjer smo izvedeli, da je včerajšnji potres dejansko povzročil veliko škodo v Keniji. Iz menze pa direktno v nebesa oz. Heaven. Muzungu in Heaven - nedeljsko prazen klub z glasno muziko, preveč podobno domačemu izboru, in nekaj lokalnimi boys-i, ki so Aleša in Primoža po svojih pravilih nabili v biljardu. Sicer pa velik plac s preveč TV ekrani, kjer sukajo Mr. Beana in ostale evropske zveri, kot je Jean Claude Van Dam. Precej slabo, smo se napokali v avto, George, Laban, Denise in mi trije, v en avto seveda, in se odkotalili do Megle. Muzungu in the Mist! Še bolj prazno, spet televizije, kamor se obrneš, fuzbal in eksplicitni videospoti k eksplicitni glasbi. Denise je zehala kot lev v savani, zato smo muzungoti malo zaplesali, ampak mislim, da je bila bolj osramočena, kot navdušena, tako da smo se postrgali domov. Z nebes v meglo, z megle v posteljo.

Katja Martinčič, Primož Pavšič, in Aleš Cvelbar

Slovenskih dohtrju blog: http://uganda2016.si/blog