A Travellerspoint blog

Entries about africa

20. dan

Kabale-Bunyonyi

Izlet do Bunyonyi-ja in nazaj...

DSCF4587.jpg

DSCF4590.jpg

DSCF4596.jpg

DSCF4601.jpg

DSCF4604.jpg

DSCF4606.jpg

DSCF4609.jpg

DSCF4613.jpg

DSCF4624.jpg

DSCF4630.jpg

DSCF4635.jpg

DSCF4640.jpg

DSCF4641.jpg

DSCF4674.jpg

DSCF4678.jpg

DSCF4698.jpg

DSCF4700.jpg

DSCF4706.jpg

DSCF4712.jpg

DSCF4716.jpg

Posted by g.alezek 06:40 Archived in Uganda Tagged africa Comments (0)

19. dan

QENP-Ishaka-Kabale

Kot rečeno, noč je bila polna živalskih zvokov, ki so tokrat prihajali iz najine kopalnice, medtem ko je Aleš pridno spal v sosednji sobi. Temu primerno je bil tudi štart za jutranji "game drive" zverinski. Ob 6.30 smo se že spet butali ob notranjo opremo našega vozila. Zadnja priložnost, da najdemo te levje migrante. Čez dobre pol ure sta Aleš in Primož spala, prvi bolj in drugi manj sladko, jaz pa sem buljila v savano in tiščala fige v žepu. Pa ni pomagalo. Ampak tako, za splošno razgledanost, levi najraje hodijo tja, kamor hodi njihova hrana, ki se da lepo uloviti. Radi imajo mehko mlado meso na majavih nogah. Zato jih iščite tam, kjer se antilope parijo. Medtem ko se samci važijo, so še posebno neprevidni - njam njam.

DSCF4430.jpg

DSCF4431.jpg

Spet smo srečali povodne konje in slonja družina nam je zaprla cesto. Ob slanem jezeru smo našli tudi veliko drugih levjesrčnih iskalcev, ki so imeli tako smolo, kot mi. Aleš je zato pojedel tolažilni rolex, Primož pa rajši nič. Ko smo se malo kasneje odpeljali do ekvatorja in se "propisno" poslikali ob znaku, je bil še bolj zelen, tako da smo ga pustili spati do nadaljnega. Vsaj naslednjih 6 ur do Kabaleja.

DSCF4439.jpg

DSCF4457.jpg

DSCF4474.jpg

DSCF4477.jpg

DSCF4487.jpg

DSCF4491.jpg

DSCF4493.jpg

DSCF4499.jpg

DSCF4507.jpg

DSCF4519.jpg

DSCF4521.jpg

DSCF4535.jpg

DSCF4541.jpg

Vmes smo se ustavili še ob enem izmed neštetih kraterskih jezer, ki so posejana po pokrajini. Notranja pobočja kraterja so gosto posajena z bananami, na dnu, tik ob vodi, pa iz njih varijo warangi. Bananin gin, recimo. V jezeru se ne sme plavati, ker je zelene barve in to pomeni, da je tukaj začetek sveta. Torej, če plavaš, lahko padeš globoko v srce Zemlje, izvor vsega. V naslednjem jezeru, ki smo ga videli, tudi ne smeš plavati, ker so tam doma neke vrste morske deklice. Vsako jezero, vsaka žival in rastlina, vse ima svojo zgodbo in svoj vzrok, zakaj jih je treba pustiti na miru. Lilian nam je povedala veliko vraž, s pomočjo katerih so starši otroke obvarovali pred svojo in naravno pred njihovo neumnostjo - kar bistveno za preživetje med levi in krokodili.

DSCF4562.jpg

DSCF4575.jpg

DSCF4577.jpg

Postanek še ob izviru tople vode, pravi mali termalni vrelec, kjer se kar tre ljudi, ki iščejo ozdravljenje. Voda smrdi po žveplu, ob cesti stoji lokalni mag in prodaja zdravila za vse tegobe tega sveta, tudi za neporočene ženske in tiste, ki še niso rodile. Ker, mimogrede, vsak pošten gospod do zdaj me je povprašal, koliko otrok imam, in zakaj še ne in kdaj mislim rodit, pa kaj se zajebavam, to je treba čimprej pa čimvečkrat ...

Kabale, Primož gre naravnost pod kovter, ostali pa kmalu sledimo.

Katja Martinčič, Primož Pavšič, in Aleš Cvelbar

Slovenskih dohtrju blog: http://uganda2016.si/blog

Posted by g.alezek 00:17 Archived in Uganda Tagged africa Comments (0)

14. dan

Kabale-Kisoro

Prišel je petek, ko je tudi vsem znana A.P. zapustila bratovščino.

Dopoldne smo pozno zajtrkovali in vsak zase čitali. Nato smo odšli do Amasika, kjer smo osebju razdelili darilca - čipke in razglednice iz prestolnice slovenske. Pa čokoladice iz bivše juge. Še zadnji pozdrav otrokom na igralih, ki so začuda preživela polnih 24 ur A testiranja (na gugalnici so bili trije in se smejali).

DSCF3576.jpg

Anjin voznik je bil točen, po muzungu času. Še objemček in papa.

DSCF3582.jpg

Ob pol petih smo krenili proti Kisoru. Na izlet na vulkan Muhabura (Muhavura - Lonely planet; 4127 m) se nam je pridružil še Laban in pa George, ki nas je tudi zapeljal do tam (več ali manj po levem pasu :)). Pot je vodila čez dva prelaza. Na prvem smo uživali v prelepem pogledu na Bunyonyi jezero. Na vrhu drugega prelaza pa sta se pojavili dve mogočni senci v daljavi. Muhabura in Gahinga (3474 m).

DSCF3586.jpg

DSCF3603.jpg

DSCF3610.jpg

DSCF3624.jpg

V Kisoru smo se nastanili v Golden Monkey Guesthous. Laban nas je vodil po odročnih uličicah mesta, kjer smo v štacuni odprti ob pol devetih zvečer nakupili zaloge za vzpon. 3 snope mejčkenih banan, kilo toasta in med (nekaj smo že nakupili v Kabaleju - vod0, arašide in čokolade). Jedli smo kozje pečene ražnjiče iz ulice. Postreženi smo bili še z dvema krožnikoma zelja in krompirčka z omako (vsak). Ti Ugandci pojedo ogromno škrobnih jedi...še posebej radi zvečer ob devetih). Čez poln želodček se je prelilo če pivo.

Laban nam je v Golden Mokey opisal pot, ki nas čaka zjutraj. Ob 7:00 moramo biti na startni točki za vzpon (jugozahodno od Kisora). Do tam je še 45 minut vožnje, zato krenemo ob 6:00 iz hostla, vstanemo pa ob 5:30.

Katja Martinčič, Primož Pavšič, Anja Planišček in Aleš Cvelbar

Slovenskih dohtrju blog: http://uganda2016.si/blog

Posted by g.alezek 12:45 Archived in Uganda Tagged africa Comments (0)

13. dan

Kabale

Zadnji dan pred Anjinim odhodom domov. Gremo iskat colobus monkeys ali ostanemo v mestu? Ker je verjetnost, da najdeš žival, ki jo iščeš, tukaj očitno majhna, bomo raje ostali in se družili z otroki v Amasiku. Že pred dvemi tedni smo imeli idejo, da bi za otroke v Amasiku naredili preprosta igrala. Zdaj imamo čas za to. Zjutraj smo se odpravili v center in v shrambi poiskali primerna debla evkaliptusa, ki bodo služila za plezalo. Kmalu smo našli tudi staro gumo, ki bo odlična gugalnica. Kupili smo nekaj vrvi, poiskali svoje pange in se lotili dela. Otroci so nas sprva nezaupljivo opazovali, kasneje pa že veselo bingljali na novi gugalnici. Koliko veselja s tako preprosto stvarjo, kot je stara guma, ki visi z drevesa. Plezalo smo naredili iz treh debel, ki smo jim s pango vsekali utore in jih nato zbili z žeblji. Zveni bolj preprosto, kot je dejansko bilo, saj evkaliptus krivi žeblje kot za šalo, poleg tega pa jih, ko so enkrat not, ne dobiš več ven. Ko smo nekako spojili ta trikotnik, smo nanj napeli vrvi. Tukaj nam je pomagal Aleš s svojim jamarskim znanjem vozlov za vse priložnosti. Še preden je plezalo dokončno zasedlo svoje mesto, so ga otroci že okupirali.
Veselje v hiši!!! Čeprav izgleda, da bo imel Justus veliko dela s pomirjanjem strasti okoli novih igral.

DSCF3495.jpg
Starejši učijo mlajše

DSCF3502.jpg
Odbojka

DSCF3521.jpg
Izdelava plezala

DSCF3523.jpg
Panga v akciji

DSCF3531.jpg
Jamarski vozli nas rešujejo

DSCF3534.jpg
Juhuuuuu

DSCF3541.jpg
Še malo...

DSCF3546.jpg
Akcija

DSCF3551.jpg
Otroci

Kosilo, kava, popoldne za pohajanje po mestu. Z Labanom smo se odpravili na tržnico, kjer nas je ujel prvi resnejši dež, tako da smo vedrili med paradižniki in bananami. Iskali smo moža z ananasi, ki smo mu obljubili fotografijo, pa ga ni bilo. Kupili smo nekaj drobnarij za domov od lokalnih obrtnikov. Vedno je dobro, da te po nakupih spremlja mučiga, če ne - muzungu price.

DSCF3563.jpg
Tržnica polna matok

DSCF3568.jpg
Paradižnik

DSCF3569.jpg
Ulica garaž

V hotelu nismo več sami, ker je v bližini učiteljski kongres in se je po mestu nabralo nekaj smetane. Zvečer smo tako dobili mizo na zunanji strani hiše izven terase, ker novi gostje ne odobravajo naših navad. ;)

Lawrance Titterton, Katja Martinčič, Primož Pavšič, Anja Planišček in Aleš Cvelbar

Donacije za projekt in sponzorstvo otrok se zbira na spodnjih dveh naslovih:
http://uk.virginmoneygiving.com/charity-web/charity/displayCharityCampaignPage.action?campaignId=2939&charityId=1011214
http://www.alongsideafrica.org/project/give-a-child-a-chance-in-a-few-easy-steps/
Hvala!

Posted by g.alezek 11:24 Archived in Uganda Tagged africa alongside amasiko Comments (0)

12. dan

Kabale

Prvi dan brez načrta. Dokler se nismo dogovorili za obisk Amazing Love šole, ki ima v lasti napravo za izdelavo opek z utori. Interlocking brick making machine. Odlično, to je edina gradbena reč, ki je še nismo videli in od katere si veliko obetamo.

DSCF3363.jpg
Slogan

Z avtom, polnim otrok, ki so sedeli povsod povprek, smo se odpeljali do šole. Anjina alergija na prah nas je rešila pred hojo. Sprejel nas je prijazen gospod, ki nam je v družbi otrok predstavil to čudežno napravo. Železen kalup, v katerega nasujemo mešanico zemlje, cementa in vode, ki jo stisnemo s pomočjo vzvoda in opeka je narejena. Lahko celo prilagajamo velikost. Takšne opeke je dobro naslednja dva tedna vlažiti, da ne razpokajo, potem pa so že primerne za gradnjo. Najhitrejši in najbolj učinkovit sistem do sedaj. Zakaj naprave ne uporabljajo???

270_DSCF3367.jpg
Naprava za izdelovanje opek

270_DSCF3370.jpg
Primer opeke iz čiste gline

270_DSCF3377.jpg
Demonstracijay

DSCF3382.jpg
Kalup

270_DSCF3391.jpg
Priprava mešanice

DSCF3393.jpg
Zlaganje opeke

270_DSCF3404.jpg
Wilberforce vs. 5

270_DSCF3408.jpg
Naša opeka

Gremo nazaj v Amasiko in odpremo naš slavni zid, ki zanima vse, tudi sosede. Odbijemo opaž in glej ga, smrdljivi zid stoji, zgleda srednje dobro in nič ne kaže, da bo razpadel. Glina je zelo dobra, ločje in trsje, ki nadomešča slamo pa utegne biti preveč sveže. Nismo prepričani, da je ta sistem primeren za to okolje. Ampak "probat ni greh". Ker smrdi kot kuga, ga bomo pustili na zraku, dokler se ne presuši.

DSCF3418.jpg
Odpiranje opaža

DSCF3423.jpg
Smrdljivo ločje

DSCF3424.jpg

DSCF3425.jpg
Zid...tadaaaa

Dopoldne smo obiskali še Backpackers hotel, ker še vedno iščemo nastanitev za naslednje leto. Sob je dovolj a nismo preveč navdušeni nad kopalnicami. Nasploh so kopalnice tukaj posebna specialiteta - luknje za odtoke in napeljave naredijo po tem, ko so ploščice že položene. Popoldne Primož in Aleš kartata, mene in Anjo pa Lawrance in Wilber odpeljeta še do dveh hiš nad mestom. Ena izgleda kar ok. Ne moremo se še odločiti.

DSCF3461.jpg
Prodajalec ananasa

270_DSCF3463.jpg
Ananase pripeljejo iz sosednega okrožja. Tudi do 50 km stran. Na kolo lahko spravijo 120 sadežev.

DSCF3471.jpg
Profesionalec na delu

To je zadnji večer z Lawrancem, zato se je Lydia odločila, da bomo skupaj jedli. Pripravila je večerjo za 15 ljudi. Riž, zelenjava, svinjina, krompir, fižol, čapati, piščanec, matooke ... pojedli smo, kolikor smo zmogli. Potem smo se zahvalili dekletom, ki pod Lydiinim vodstvom skrbijo za nas in jim dali drobna darilca. Hvaležnost je obojestranska, res nam veliko pomeni, da se počutimo varno in čisto. Lawrance je šel spat, mi pa smo se morali preseliti na dvorišče, kjer smo rogovilili dalje. V hotel so prišli namreč novi gostje, ki nočejo gledati kako pijemo in kadimo. Naše večerno rajanje in jutranje spanje se tepe z njihovim ritmom. Čas za zajtrk in čas za kavo po kosilu - strange muzungu time.

Lawrance Titterton, Katja Martinčič, Primož Pavšič, Anja Planišček in Aleš Cvelbar

Donacije za projekt in sponzorstvo otrok se zbira na spodnjih dveh naslovih:
http://uk.virginmoneygiving.com/charity-web/charity/displayCharityCampaignPage.action?campaignId=2939&charityId=1011214
http://www.alongsideafrica.org/project/give-a-child-a-chance-in-a-few-easy-steps/
Hvala!

Posted by g.alezek 11:14 Archived in Uganda Tagged africa alongside amasiko Comments (0)

(Entries 1 - 5 of 15) Page [1] 2 3 » Next