A Travellerspoint blog

Entries about alongside

7. dan

Kabale-Kassassa

DSCF2498.jpg
Jutranja Angel

Petek je bil namenjen odpravi v bližnje hribe, dogovorjeni smo bili za obisk pri Blesidi, ki plete posode za Along Side Africo, in v šoli Greame Nash, katere direktor je Wilberforce. Oboje je na poti do Bwindi Impenetrable Parka, kjer prebivajo gorile. Najeli smo 4x4 kombi z voznikom Denisom in se z zamudo, kot ponavadi, odpravili na pot malo čez 9. Wilberforce je zjutraj uspel dobiti še eno vrečo suhega trsja, ki ga bomo porabili za zid, kmalu po odhodu iz mesta pa smo opazili polje, polno požetega suhega ločja. Fantje so na hitro nabrali nekaj naročij, nazaj grede jih bomo pobrali, razsekali s pangami in poskusili zmešati z glino. Nimamo najboljšega občutka glede tega sistema, ampak poskusiti je treba vse.

DSCF2507.jpg
Aleš, nabiralec trsja

DSCF2504.jpg
Wilberforce, nasmejani nabiralec trsja

Kmalu smo se znašli na prašni vijugasti poti. V dolini so se razkrivala ročno obdelana polja, okoli nas pa oblak rdečega prahu. Ustavili smo se v manjši vasi, pri Blesidi. Razlika med mestom in vasjo je očitna. Ljudje na vasi so bolj nezaupljivi, otroci plašni, mi pa denarnice na dveh nogah. Vedo, da obisk belcev pomeni zaslužek in kaj več od tega jih niti ne zanima. Kljub nezaupljivim pogledom smo bili oblegani med ogledom delavnice (majhna izba iz blata in vejevja s slabo osvetlitvijo). Nakupili smo nekaj reči, to je skoraj obvezno, saj so nas sprejeli v svoj dom. Če pomislim, kje vse smo že bili v zadnjih dneh - v Sloveniji ne obiščem toliko domov v celem letu.

DSCF2518.jpg
Pogled v rodovitno dolino

DSCF2519.jpg
Obedlovalci polj

Pred odhodom smo Wilberforca prosili še, da je otrokom razdelil nekaj svinčnikov, ki smo jih sicer nesli v šolo. V trenutku se je število otrok s stegnjenimi rokami podvojilo. Nikoli ne veš, ali si naredil neumnost ali veselje ... A pri vseh, ki jih tu srečujemo, si včasih ne moremo pomagati.

DSCF2535.jpg
Svinčniki so dobrina

DSCF2536.jpg
Življenje na vasi

Pot v prašno goro se je nadaljevala, kmalu smo se znašli v novi vasici, kjer so nas pričakovali otroci. Kljub temu, da so že počitnice, so prišli v šolo, da bi nas pozdravili. Sprejem, ki smo ga doživeli, nas je pustil brez besed. Otroci v zakrpanih uniformah so nam zapeli in zaplesali dobrodošlico na žgočem soncu. Nato smo spoznali osebje in kmalu smo sedeli v blatni kočici, kjer so nam kljub revščini postregli s čajem, mlekom in kruhom. Omizje smo delili z župnikom iz sosednje cerkve in predsednikom sveta staršev/glavnim tesarjem, ki ima 3 žene. Sledil je ogled šole - dooolga stavba iz blata in vejevja, ki so jo starši sami postavili za svoje otroke. Mešani občutki so nas prevevali, ko smo vstopali v temne in zatohle prostore brez zračenja - spoštovanje in veselje nad trudom, ki ga skupnost vlaga v to, da imajo otroci šolo, se tepe z žalostjo ob učilnicah, kjer prejemajo pomanjkljivo znanje. Uganda je resnično dežela nasprotij. To šolo obiskujejo tudi otroci iz plemena Batwa (pigmejski otroci), ki živijo 15 ali 20 km naprej na majhnem kosu zemlje, nedostopnem za avtomobile, v hudi revščini. Verjetno si ne moremo predstavljati, kaj pomeni takšna šola, za njih.

270_DSCF2543.jpg
Šolarji

DSCF2548.jpg
Sprejem

270_DSCF2568.jpg
Učilnica

DSCF2578.jpg
Tabla

20160902_113643.jpg
Kuhinja

Čez nasad banan smo odpešačili do naslednje drobne parcele, kjer nameravajo zgraditi še en del šole. Kos zemlje na strmem pobočju, ki ga ročno odkopavajo. Teren je povsem peščen in se poda pod vsakim dotikom. Načini, na katere se lotevajo gradnje, so veliko bolj težavni, kot bi bilo potrebno.

DSCF2594.jpg
Sipek teren

DSCF2608.jpg
Kosilo

Ko smo že skoraj mislili, da je čas za odhod, so nas še 1x povabili v "sprejemnico" in nam postregli z obilnim kosilom. Iz vljudnosti in hvaležnosti smo jedli z našimi gostitelji. Predvsem nas je zanimalo, kaj bodo jedli otroci. Še dobro, da so na ognju stali 3 veliki lonci, ... Odhod - zopet pospremljen s petjem in plesom. Spodaj ob cesti smo srečali še nekaj žensk, ki pletejo volnene izdelke in Aleš si je z nasmehom prislužil pravkar končan šal. Prijaznost in toplina s katero so nas sprejeli v tej skupnosti, nas je zelo presenetila in zagotovo si je nismo zaslužili.

20160902_124827.jpg
Slovo

V mesto smo se vrnili že okoli 3h popodne, veliko prej, kot smo načrtovali a veliko bolj utrujeni. Še dobro, da gremo jutri na jezero.
Popoldne smo z glino prepojili še preostalo travo in trsje, ki smo ga nabrali med potjo, ga zavili v polivinil in pustili, da se kuha do nedelje.

90_20160902_163452.jpg
Trgovina z gradbenim materialom

270_DSCF2637.jpg
Trsje vs. dve pangi

Ekstra pekoč curry za večerjo, pivo, spat.

Lawrance Titterton, Katja Martinčič, Primož Pavšič, Anja Planišček in Aleš Cvelbar

Donacije za projekt in sponzorstvo otrok se zbira na spodnjih dveh naslovih:
http://uk.virginmoneygiving.com/charity-web/charity/displayCharityCampaignPage.action?campaignId=2939&charityId=1011214
http://www.alongsideafrica.org/project/give-a-child-a-chance-in-a-few-easy-steps/
Hvala!

Posted by g.alezek 12:06 Archived in Uganda Tagged africa alongside amasiko Comments (0)

6. dan

Kabale-Bunyonyi

Prvi izlet na jezero Bunyonyi. Tokrat z Georgem iz organizacije Edirisa. Za izlet smo se dogovorili že pred dnevi, kar pa ne pomeni, da vse drži. Dogovorjeni smo bili ob 10h, odpeljali smo se ob 12.30. Pred tem smo naredili nekaj krogov po mestu, razvili fotografije za fante, ki izdelujejo opeko... Te bodo služile kot vstopnica za naslednje pogajanje za material - dajejo nam suho ločje, ki ga sicer, ko je še sveže, uporabijo za pokrivanje opek med sušenjem. Mi ga uporabimo za poskusni model butane stene. Slike bomo dali Wilberforcu in upali na najboljše.

DSCF2371.jpg
Edirisino gnezdo

DSCF2373.jpg
Bode-bode

DSCF2378.jpg
Kabalski murali

270_DSCF2381.jpg
Lepotni salon

DSCF2388.jpg
Tržnica

Ok, odhod malo po 12h. George nas pelje s svojim avtom, cesta vodi proti Kisoru in kmalu zavije navzgor, čez hrib ... na levi kamnolom, na desni še eden ... otroci in mame na roke drobijo kamne z macolami. Kasneje smo preverili, otroško delo naj bi bilo v Ugandi že nekaj let prepovedano. Kaj se dogaja?
Pot do jezera traja pol ure po prašni cesti, polni peščev in bodabod. Prvi postanek Bird nest - velik hotel, ki je bil najprej zgrajen za diktatorja Idi Amina.

270_DSCF2392.jpg
Nekdanje gnezdo Idi Amina

Danes je turistični resort v lasti belcev, ima svoj bazen, velik vrt itd. Mi smo si ogledali predvsem trgovino z ročnimi izdelki žensk pod okriljem Edirise, sicer pa se v takšni "palači" nismo počutili ravno najbolje. Končno smo prišli do resorta Overland, kjer nas je čakal Edi s čolnom. Vožnja do otoka Bwama je bila čudovita, otočki nametani v najgloblje jezero Ugande (rumor has it - 6500 feet) spominjajo na Kornate, čeprav so nastali kot posledica vulkanskega izbruha pred 10 000 leti. Porasli so s palmami in bananami, nekateri so obdelani, nekateri povsem pusti. Vsak ima svojo zgodbo, na primer Punishment Island, bolj krpa suhe zemlje kot res otok, je bil kraj, kjer so končale številne mlade noseče ženske brez moža.
Na Bwami so nas prijazno sprejeli slovenski zdravniki, prostovoljci v kliniki. Najprej Jure in Urška razkažeta bivalni del študentov in nas predstavita glavnemu zdravniku Edwardu. Ta razkaže preostalo kliniko in pa novo nastalo porodnišnico zraven, ki še ni opremljena do konca. Klinika je podolgovata stavba s sredinskim hodnikom, levo in desno so nanizane ambulante. Pod dolgo streho je spravljena klinika in majhen del namenjen zdravnikom. Nimajo veliko prostora, imajo pa razgled. Zaradi hude suše v tem trenutku, si morajo prekuhavati vodo iz jezera. Komarji in mušice v ambulantah niso nič nenavadnega. Čakalnica je nameščena med bivalnim in kliničnim delom, zaradi higiene je to le pokrita površina, kjer veter skrbi za konstantno zračenje. Porodnišnica zraven bo, kot kaže, ena boljših stavb v okolici. Med našim obiskom sta se rodila dva otročička.

DSCF2399.jpg
A.P. in P.P.

DSCF2404.jpg
A.C. in K.M.

DSCF2405.jpg
Otok

DSCF2424.jpg
George 2

DSCF2432.jpg
Klinika Bwama

DSCF2436.jpg
Novorojenček

DSCF2446.jpg
Še enkrat George 2

DSCF2461.jpg
Parcela predvidena za novogradnjo

20160901_143001.jpg
Meritve

20160901_144853.jpg
Slovenski zdravniki na Bwami

Edward je razložil, da bi potrebovali še eno zgradbo za nastanitev osebja. Vsa zemlja na otoku je v lasti cerkve, ki je del podarila za izgradnjo ambulante in klinike. Vikar nam je v grobem pokazal parcelo, ki je na voljo. Premerili smo jo s pomočjo vrvi in palice, nič kaj napredno.
Vrnili smo se nazaj v Kabale. Popoldanski sprehod po mestu nas je privedel do marketa, kjer sta Primož In Aleš kupila "pangi" (krajši maceti), ki jih uporabljajo domačini, in bila nasmejana do ušes. Panga stane slaba 2 evra, made in China.

DSCF2484.jpg
Pogajanja

Lawrance Titterton, Katja Martinčič, Primož Pavšič, Anja Planišček in Aleš Cvelbar

Donacije za projekt in sponzorstvo otrok se zbira na spodnjih dveh naslovih:
http://uk.virginmoneygiving.com/charity-web/charity/displayCharityCampaignPage.action?campaignId=2939&charityId=1011214
http://www.alongsideafrica.org/project/give-a-child-a-chance-in-a-few-easy-steps/
Hvala!

Posted by g.alezek 11:41 Archived in Uganda Tagged africa alongside amasiko Comments (0)

5. dan

Kabale

20160831_080841.jpg
Morgenstimmung

Jutranje meglice, pomešane z rdečim prahom, so obetale vroč dan. Najprej zajtrk. Kot ponavadi nekaj svežega sadja, Lydia pa nam je pripravila ugandske palačinke (miške iz “kasawine” moke in banan).

DSCF2251.jpg
Lydia v kuhinji

DSCF2256.jpg
A.P. in Angel

DSCF2259.jpg
Nom nom

Po zajtrku smo se z Lawrancem in Wilberjem odpravili na lokacijo, kjer pripravljajo opeko. Potrebovali smo namreč material za izdelavo vzorca butane stene iz slame in ilovice. Ker slame tu ni na pretek, smo nabrali nekaj suhega ločja iz bližnjih močvar, ki ga uporabljajo za pokrivanje sušečih se opek. Glino za pripravo ilovice smo nabrali na gradbišču pred Wilberjevo hišo. Ob vrnitvi v Amasiko smo se lotili dela. Aleš je je najprej posnel nekaj krajših intervjujev z osebjem in njihovimi varovanci, Katja je s pomočjo otrok začela s pripravo ilovnate mase, sam sem iz pripravljenih lesenih desk za silo zbil opaž za butanje zidu. Anja je medtem s pomočjo lokalnega mojstra Garyja raziskovala cene gradbenega in inštalacijskega materijala, ki ga ponuja trg v Kabaleju in bližnji okolici. Aleš je nato z mačeto (“pango”) razrezal trsje na manjše trakove, ki smo jih položili na PVC folijo. Trsje smo polili s pripravljeno maso, zadevo ročno premešali in jo pokrili, da se bo kuhala naslednjih 24 ur.

DSCF2277.jpg
Sečnja

DSCF2275.jpg
priprava gline

DSCF2262.jpg
A.P. nadzira gradbišče

20160831_110448.jpg
Strange Muzungus

20160831_110614.jpg
Otroci Amasika

20160831_110532.jpg
Poziranje

Sledilo je hitro kosilo, ki ga je pripravila gospodinja v Amasiku (kuhana soljena govedina, verjetno preveč sveža, sladki krompir, zelje in “matooko”). Govedina je bila precej žvečljiva. Ker smo bili v rahli zamudi, smo se urno (kolikor toliko) peš odpravili na obisk do cca. 15 min hoda oddaljene šole Amazing Love na bližnjem pobočju. Tu sta nas prijazno sprejela ravnatelj in direktor šole g. James Saturday.

Nekaj o šoli. Sestavljena je iz starega poslopja, tj. dolge lesene barake, zgrajene iz okvirjev iz evkaliptusovih sušic, fasado tvorijo sinje modro barvani švarklji. Streha je nekakšne vrste salonitka, sem in tja se pojavljajo transparentne fiberglas plošče, ki v razrede spuščajo nekaj zenitalne svetlobe. Novo poslopje so postavili par let nazaj z denarno pomočjo nekega para iz ZDA. Objekt je dolg cca. 50 m, širok kakih 9 in visok vsaj 5,5 m. Hiša je zidana, tvorijo jo štiri dokaj velike in prostorne učilnice... ni slabo. Še malo detajlov. Ob zadnji fasadi so betonske tribune, ki služijo kot skupni prostor za celotno šolo in so hkrati masiven podporni zid. V tribune je vgrajenih mnogo plastičnih izcednic premera 50 mm, voda se prek njih izteka v betonsko muldo, ki obdaja celotno hišo. Objekt je temeljen s temeljno ploščo debeline cca. 40 cm. Stene so ometane opečnate, okna kovinska trodelna, vrata kovinska. Streha je dvokapna z do kapi spuščenimi čopi na obeh krajših stranicah. Ostrešje je sestavljeno iz paličnih nosilcev – paličje je sestavljeno iz lesenih desk preseka cca. 25x60 mm. Precej elegantno in prostorno. Kritina je iz valovite barvane pločevine.

DSCF2333.jpg
Otroci šole Amazing Love

270_DSCF2335.jpg
Učenka

DSCF2356.jpg
Blessing

Poleg novega objekta stoji dormitorij za dekleta – podobna stavba v kateri je prostora za 72 učenk, ki spijo na pogradih. Razdeljene so v dva prostora, kvadratura vsakega je slabih 80 m2. Precej tesno, a dokaj zračno. Detajli: žlebovi so plastični, uvoženi iz JAR, strelovod je bolj simo-tamo, a vendar je. Tu so še WCji z umivalniki in tuši ter poslopje, kjer bivajo učitelji.

DSCF2351.jpg
Tuši

20160831_144435.jpg
Skrinja učenca

20160831_144520.jpg
Dormitorij

20160831_144537.jpg
Ostrešje

20160831_144736.jpg
Skrinja

Na poti domov so nas spremljali učenci iz šole. Sproti smo se ustavili pri eni od učenk Blessing, ki nam je predstavila svoje brate, sestre, mamo in babico. Babica šteje zavidljivih 90 let. Pokazala je tudi njihov nasad banan, ki jih obira sama, čeprav gre za visokaaa drevesa.

20160831_154336.jpg
Blessingin bananovec

20160831_161413.jpg
Pot domov

Pred večerjo smo se odpravili še v trgovino po zalogo vode in prigrizke za jutrišnji izlet do jezera Bunyonyi. Večer smo sklenili z večerjo in pisanjem naših doživetij.

Lawrance Titterton, Katja Martinčič, Primož Pavšič, Anja Planišček in Aleš Cvelbar

Donacije za projekt in sponzorstvo otrok se zbira na spodnjih dveh naslovih:
http://uk.virginmoneygiving.com/charity-web/charity/displayCharityCampaignPage.action?campaignId=2939&charityId=1011214
http://www.alongsideafrica.org/project/give-a-child-a-chance-in-a-few-easy-steps/
Hvala!

Posted by g.alezek 10:27 Archived in Uganda Tagged africa alongside amasiko Comments (0)

4. dan

Kabale

DSCF2054.jpg
Lydia lastnica hotela.

DSCF2239.jpg
Dekleta lepo skrbijo za nas.

90_20160830_084542.jpg
Jutranja kava.

Za zajtrk smo pekli palačinke. Z Anjo sva Lydi-i pokazali, kako se peče palačinke po naše, Ugandske so namreč druga zgodba. Nutela, ki se nam je zdela obvezen dodatek, je bila za dekleta v hotelu presladka. Nasploh tu ne jedo veliko sladkorja, ne pijejo kave, ne kadijo ... kar se zelo dobro vidi na nasmehih – otroci in odrasli imajo bele zdrave zobe.

20160830_083946.jpg
Slovenske palačinke za zajterk.

Torek je bil dan za obiske, Wilberforce na motorju in nas 5 v avtu. Cesta se je spreminjala v stezo, pot iz prahu in kamenja. Zabavno, dokler ne vozimo mi. In dokler ne živiš na koncu takšne poti.

Prvi postanek; Georgeov dom. Hišo je zgradil sam, stoji na strmem pobočju nad mestom in je kar velika za tukajšnje standarde. Pravi podvig za samograditeljstvo. Zgrajena je iz betonskih zidakov, prostori pod 4-kapno streho streho si sledijo kot rečeno: veranda, večji osrednji prostor, spalnica, shramba in ostali manjši prostori direktno priključeni nanj ter izhod na zadnji strani, kjer se kuha. Okna imajo poleg običajnih sestavin še mrežo proti komarjem in kovinsko rešetko proti vlomilcem. Zračniki iz gline so vgrajeni nad vsa vrata in okna, tudi v notranjih prostorih.

270_DSCF2073.jpg
Ruth, žena Georga v njuni hiši,

270_DSCF2107.jpg
Hiša na griču.

DSCF2109.jpg
Pogled na hišo v dolini.

90_20160830_103426.jpg
Ugandsko okno.

Sprejela nas je Georgeva žena, prijazna in lepa gospa, ki izdeluje zapestnice, ogrlice in ostale reči iz papirja. Pokazala nam je postopek izdelave, kupili smo nekaj reči, se zahvalili za gostoljublje in se odpravili naprej.

270_DSCF2126.jpg
Nakit iz papirja.

270_DSCF2134.jpg
Ročno delo Ruth.

Naslednja postaja: nedokončana gradnja višje na bregu. Očitno tu ne delajo vertikalnih vezi ko gradijo z opeko. Armatura je sumljiva. Kjer sploh je. Kakorkoli, delajo pa vence. Potres jih ne skrbi.

270_DSCF2144.jpg
Na pol zgrajena hiša.

DSCF2152.jpg
Sosedovi otroci se igrajo na gradbišču.

DSCF2168.jpg
Izredni prevoz.

Vrnili smo se v dolino in si ogledali, kako izdelujejo opeko. Najprej skopljejo glino in jo razrahljajo, namočijo jo z vodo, pokrijejo in pustijo približno 24 ur, da postane mastna. Sledi ročna izdelava opek s pomočjo modela. Ena opeka stane 250 UGX (7 centov). Delavce pa plačajo 20 UGX po opeki, najboljši izmed njih, jih izdelajo 2000 na dan. Izračunajte si plačo. Opeko nato nekaj časa pustijo na soncu, kasneje jih zložijo v velike kope, ki delujejo kot peči z ognjem v sredini. Kope vsebujejo do 60000 opek. Kopa se žge 2 dni, podrejo jo in postavijo novo. Najmlajši delavec, ki nam je predstavil postopek, je bil star okoli 13 let.

270_DSCF2178.jpg
Kopanje gline za opeko.

20160830_121732.jpg
Sušenje opek.

20160830_121815.jpg
Opeke izdelujejo ročno z modelom.

DSCF2188.jpg
Kopa - žganje opek.

Po opekah smo obiskali še Wilberforcevo domovanje in gradbišče, kjer dela 20 fantov. Podobno, kot prej, brez vertikalnihi vezi, s horizontalnimi ploščami in venci.

270_DSCF2211.jpg
Najemniki pri Wilberforcu.

DSCF2226.jpg
Gradnja vile.

Vrnili smo se v Amasiko in pojedli kosilo z otroki. Sweet potato, beans, peanut sauce. Iskanje materiala za izdelavo modela zidu iz butane slame in gline. 9 m desk debeline 2 cm in širine 20 cm za opaž skupaj z žeblji je stalo 1,5€. Deske, ki smo jih kupili, so tako mokre, da teče iz njih, ko zabijamo žeblje. Tudi preveč naravnost niso odrezane, saj jih žagajo na roke. Sproti smo kupili še 10 m elastiko (10000 UGX = 2,65€) za gumitvist za otroke in pa trak gume (500 UGX = 0,13 €) za popravilo tesnilke na tlačilki za žoge. Spet smo se vrnili v Amasiko, kjer smo razžagali deske.

20160830_163748.jpg
Tri opice.

Večerjali smo v restavraciji The Boss. Bojda tja nikoli ne zaide naključni muzungu. Za večerjo je bila pečena svinjina, zelje in “matooke” (pire iz banan) – to je tudi edina stvar na meniju. Slastno hrano smo jedli kar z rokami, “restavracija” je verjetno nekdanja garaža za tovornjake brez oken. Vse skupaj smo prelili z odličnim pivom Nile. Počasi smo se poslovili, viski, odhod v postelje. Tu ni nič nenavadnega, če zaspimo že ob 22h.

Lawrance Titterton, Katja Martinčič, Primož Pavšič, Anja Planišček in Aleš Cvelbar

Donacije za projekt in sponzorstvo otrok se zbira na spodnjih dveh naslovih:
http://uk.virginmoneygiving.com/charity-web/charity/displayCharityCampaignPage.action?campaignId=2939&charityId=1011214
http://www.alongsideafrica.org/project/give-a-child-a-chance-in-a-few-easy-steps/
Hvala!

Posted by g.alezek 09:21 Archived in Uganda Tagged africa alongside amasiko Comments (0)

3. dan

Kabale

Tretji dan se je začel, kot se mora vsak ponedeljek; s sestankom. Amasiko Street Children center je le nekaj minut oddaljen od našega doma. Trenutno deluje v najeti hiši v centru mesta. Otroci pridejo zjutraj in odidejo domov okoli 4h popoldne, čeprav neradi. Večinoma se vračajo v revne domove, morda bodo do naslednjega dne tudi lačni. Zato so petki v Amasiku žalostni in ponedeljki veseli dnevi.

DSCF1948.jpg
Pogled s terase.

DSCF1949.jpg
Angel in njena mam.

Za ograjo se skriva majhno dvorišče za igro otrok in stavba, kjer sta poleg osrednjega prostora še 2 pisarni, toalete in soba za medicinsko oskrbo. Počasi ugotavljamo, da so si domovi po organizaciji zelo podobni; s pokrite terase vstopimo naravnost v osrednji prostor (dnevna soba), nanj pa se nato priključi več manjših sob, ki so namenjene spanju, shranjevanju, kopalnicam, ... nekje vmes je obvezno tudi izhod na zadnjo stran, kjer se nahaja zunanje kurišče. Kuhinja je torej del zunanjega prostora.

DSCF1954.jpg
Tipična kuhinja.

Sestanek ob desetih se je premaknil na kasnejšo uro, ker je Wilberforcu umrl sosed in je moral pomagati pri reševanju situacije. Običaj je tak, da celotna skupnost pomaga, kadar kdo od njenih članov umre. Smrti pa so tu bolj pogoste, kot bi si mislili. Zato smo se, namesto čakanja, odpravili na ogled parcele, kjer želimo zgraditi nov Amasiko Halfway Home.

Z avtom smo se odpeljali nekaj kilometrov iz centra, zavoj na desno, prašna cesta navkreber, ožina, prah, sonce in končno pred nami parcela, ki jo je organizacija Alongside Africa kupila pred kratkim. Še nekaj korakov in tu smo. Pogled v dolino je čudovit, parcela je velika a ne tako dobro dostopna, kot bi si želeli. V naslednjih minutah so nas obkrožili sosedje in otroci iz okolice. Bližnji sosed, mlad fant, nam je pomagal pri meritvah in nam podrobno opisal zemljo, vetrove in vodo na lokaciji. Ves njegov trud si lahko prevedemo kot prošnjo za službo ... lokacijo smo poslikali, izmerili, posneli panoramo in se odpravili nazaj v mesto.

270_DSCF1993.jpg
Pogled s parcela v dolino.

DSCF1997.jpg
Parcela leži na terasastem pobočju.

DSCF2012.jpg
Bodoči sosedje.

20160829_101936.jpg
Jata žerjavov.

20160829_102117.jpg
Evkaliptusov gozd.

V Amasiko centru smo spoznali Peace, ki dela z otroki vsak dan, organizira njihove aktivnosti in skrbi za organizacijo. Georga, ki je finančni direktor organizacije, Wilberforca, izvršnega direktorja in ostalo osebje, od kuharice do žensk iz skupnosti za ročne spretnosti. Pa seveda otroke, veliko otrok, ki so se nas sprva bali, ob odhodu pa so že mahali in klicali “muzungu, muzungu”.

DSCF1965.jpg
Otroci v Amasiko centru.

DSCF1961.jpg
Mala učiteljica.

Otroci v centru so dveh vrst – nekateri so majhni in še vedno lahko vstopijo v reden izobraževalni sistem, drugi pa so na cesti že dlje in se pri 17, 18, 19 letih zelo težko vrnejo na ustaljeno pot. Spoznali smo tudi nadarjenega in prijaznega fanta po imenu Justice, ki je v centru prevzel vlogo učitelja nogometa.

DSCF2014.jpg
Nogomet igrajo na mestnem stadionu.

Obiskali smo nekaj trgovin v mestu, kjer je možno kupiti armaturo, valovito pločevino, steklo in podobne materiale za gradnjo. Sprehod čez market nam je razkril pogled na lokalno prehransko ponudbo. Sadje, zelenjava ... ob pogledu na mesno stojnico bi zlahka postali vegetarijanci.

Skupaj z otroki v centru smo pojedli kosilo, tokrat sestavljeno iz poshe in fižolove omake. Po tem smo se počasi odpravili proti domu že utrujeni od vseh dogodkov dneva. Naredili smo še seznam prostorov, ki bodo potrebni v novem centru in predvideli kvadrature. Veliko je, bojimo se, da vsega ne moremo zgraditi na enkrat, čeprav je večina prostorov nujna. Preostanek popoldneva smo se ukvarjali s kombinacijami, kvadraturami in materiali, ki bi jih lahko uporabili.

DSCF2033.jpg
Gradbišče v centru mesta.

DSCF2036.jpg
Slaščičarna.

Večerja v hotelu, zelenjavni curry z rižem, čapati in posho. Kuha Lydia, hrana je odlična, količine neobvladljive. Pivo in spanje. Jutri gremo na obisk k Georgu.

DSCF2024.jpg
Gumitvist.

DSCF2022.jpg
Pogled iz avta.

DSCF2021.jpg
Prodajalci ananasa.

DSCF1982.jpg
Taksi in banane.

20160829_132144.jpg
Izdelovanje čevljev iz starih gum.

20160829_131851.jpg
Dogajanje ob prašni cesti. Predsednik gleda na nas.

DSCF2048.jpg
Gekon v napadu.

Lawrance Titterton, Katja Martinčič, Primož Pavšič, Anja Planišček in Aleš Cvelbar

Donacije za projekt in sponzorstvo otrok se zbira na spodnjih dveh naslovih:
http://uk.virginmoneygiving.com/charity-web/charity/displayCharityCampaignPage.action?campaignId=2939&charityId=1011214
http://www.alongsideafrica.org/project/give-a-child-a-chance-in-a-few-easy-steps/
Hvala!

Posted by g.alezek 13:04 Archived in Uganda Tagged africa alongside amasiko Comments (0)

(Entries 6 - 10 of 12) Previous « Page 1 [2] 3 » Next